V Ortopedski bolnišnici Valdoltra smo pred kratkim obeležili 20-letnico uradne otvoritve izbrane zbirke vrtnic OBV – velikocvetne, večkrat cvetoče rožne grme, ki jih je bolnišnici podaril priznan italijanski profesor ortoped Gianfranco Fineschi. Hkrati z zbirko je nastala sekcija ljubiteljev vrtnic, ki je sprva delovala v okviru Hortikulturne zveze, kasneje pa prerasla v Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije. Skupaj z društvom smo v petek, 25. maja organizirali strokovno predstavitev v bolnišničnem stoletnem parku z več kot 200 grmi vrtnic, med njimi tudi redkih vrst iz muzejske Fineschijeve zbirke. O pomembnosti zbirke, ki je začela nastajati v letih 1997 in 1998, njeni zgodovinski vrednosti, pomembnosti za zaposlene in bolnike ter še marsičem smo kramljali z nekdanjim direktorjem bolnišnice primarijem Venčeslavom Pišotom, strokovnjakom za hortikulturo in urejanje krajine dr. Vladimirjem Vremcem ter predsednico Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Bredo Čopi.
prim. Venčeslav Pišot, nekdanji direktor bolnišnice
Valdoltra in vrtnice? Zakaj vrtnice? Gre za estetiko, šarm, lepoto, terapevtski učinek ali še kaj drugega?
V Valdoltri smo se vedno zavedali, da temelji moderna medicina na dosežkih znanosti, razvoju operativnih tehnik in modernih naprav, ki vse to omogočajo. V prvi fazi razvoja bolnišnice je bilo to v ospredju. Ko smo v 90. letih prejšnjega stoletja dosegli s pomočjo celotnega kolektiva na teh področjih ustrezen nivo in postali vodilna ortopedska ustanova v Sloveniji ter širši regiji, smo prišli do spoznanja, da je potrebno narediti nekaj za dušo. Medicina temelji na znanosti, a potrebuje kulturo, ki predstavlja eno izmed temeljnih vrednot. Ljubezen do vrtnic predstavlja natančno to. Ne gre le za simbol ljubezni, ampak kulturni nivo posameznika in naroda. V Valdoltri smo se zato po prenovi objektov, ki je potekala v drugi polovici 90. let, odločili, da nadgradimo v korist bolnikov in zaposlenih še okolico. Med prenovo po številnih plateh edinstvenega parka, s kakršnim se ne more pohvaliti nobena podobna bolnišnica, smo naleteli na drobno vrtnico, ki je bila tam že vekomaj.
Kdaj so bile v Valdoltri zasajene prve vrtnice in kdo je z njimi polepšal veličasten objekt iz avstro ogrskih časov?
Zgodba se začne z drobno vrtnico, ki raste ob zidu, le nekaj metrov od vhoda v bolnišnico. Skupaj z dr. Vremcem, zamejskim strokovnjakom za vrtnice, smo se spraševali, za kakšno vrsto gre? Odgovora ni poznal nihče! Vladimir Vremec je zato zaprosil za mnenje svetovno znanega zbiratelja in ljubitelja vrtnic Gianfranca Fineschija iz Toskane, ki je bil tudi svetovno znan italijanski profesor ortopedije. Zvedeli smo, da gre za vrtnico, ki je bila gojena le v Ameriki, v Valdoltri pa so jo verjetno zasadili pred letom 1947 ameriški vojaki, v času cone A in B. Gre za vrtnico vrste Parade, kakršno bi lahko po eni izmed razlag po drugi svetovni vojni uvozil iz Amerike v Italijo nek trgovec iz Padove, ki naj bi imel trgovino v Trstu. Ni bila pa ta vrsta vrtnic v Evropi nikoli komercializirana, saj gre za popolno rariteto.
Kako je prišlo do prijateljstva med zdravniki iz Valdoltre in italijanskim profesorjem ortopedije, svetovno znanim zbirateljem in ljubiteljem vrtnic Gianfranca Fineschija?
Do prijateljstva nas je pripeljala drobna vrtnica. Ko sem izvedel, kdo je Gianfranco Fineschi, sem z njim nemudoma navezal stik, iz katerega se je razvilo dolgoletno sodelovanje in veliko prijateljstvo. S Fineschijem smo se prvič srečali v mestecu Cavriglia v Toskani, na posestvu njegove žene. Kot ortoped je sicer delal v Rimu, bil je predstojnik ortopedske klinike in Inštituta za ortopedijo na Fakulteti za medicino »Agostino Gemelli«. Prvega srečanja ne bom pozabil. To je bil zelo skromen človek, čeprav je bil svetovno znan ortoped, ki je dvakrat operiral papeža Janeza Pavla II, bil je njegov prijatelj in zaupnik – o tem je Fineschi napisal knjigo. Najprej sem mislil, da gre za upokojenega delavca, ki dela na posestvu za nekaj dodatnih lir. Kako sem se uštel! Na posestvu oziroma bolje rečeno muzeju vrtnic, v katerem je okoli 7000 različnih vrst teh plemenitih rastlin (od pravrtnic, ki jih ni več mogoče kupiti, do najnovejših), nas je pričakal zelo prijazno in prisrčno. Takoj je sprejel povabilo, da nas obišče. Valdoltra ga je v smislu strokovnosti in izjemne lokacijske umeščenosti nemudoma prevzela. Ideja, da naredimo rožni vrt oziroma rozarij, za katerega je prispeval najprej 55 rožnih grmičkov, je bila sprejeta dobesedno v trenutku. Ljubezen do vrtnic je vzplamtela. Eno izmed ključnih vlog je odigral na tem področju danes žal pokojni Jožef Vrčon, ki je bil v bolnišnici vodja tehnične službe in prvi skrbnik zbirke vrtnic. Vse vrtnice je poslikal, skrbel zanje, ustvarjal nove nasade, postal je neke vrste »šepetalec« vrtnic.
Pečat, ki ga je pustil v Valdoltri Gianfranco Fineschi, se ni končal z vrtnicami in pristnimi prijateljskimi vezmi?
Sodelovanje s profesorjem smo nadgradili na strokovnem področju. V sodelovanju z Inštitutom ortopedske klinike Katoliške Univerze S.Cuore iz Rima smo organizirali ortopedski kongres. Fineschi je vzljubil Valdoltro in Slovenijo – izbrane zbirke vrtnic je podaril še muzeju v Idriji ter Kostanjevici na Krasu. V Sloveniji je večkrat celo silvestroval. Leta 2000 mu je Slovensko zdravniško društvo podelilo na predlog naše bolnišnice častno članstvo. Leta 2009 mu je predsednik države - tokrat na predlog naše bolnišnice, Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije in Mestnega muzeja Idrija - podelil državno odlikovanje Red za zasluge za dolgoletno sodelovanje na področju ortopedske kirurgije ter pomemben prispevek pri razvijanju in ohranjanju hortikulture vrtnic v Sloveniji, ki ga profesor zaradi zdravstvenih težav žal ni zmogel osebno prevzeti. Odnesli smo mu ga na dom, kjer je aprila 2010 v 87. letu starosti umrl. Njegovo hortikulturno poslanstvo nadaljuje njegova hčera.
Kaj predstavljajo vrtnice za Valdoltro danes?
To je dodana vrednost, ki jo nima v podobni obliki nobena druga bolnišnica. Verjetno bi morali zato v naš logotip ob medicinskih znakih dodati vrtnico. Mesto vrtnic bi lahko ob Portorožu in Novi Gorici postal še Ankaran.
SLIKA: prim. Venčeslav Pišot, nekdanji direktor bolnišnice, v pogovoru z dr. Vladimirjem Vremcem
dr. Vladimir Vremec, strokovnjak za hortikulturo in urejanje krajine
Zakaj so nasadi vrtnic v Valdoltrinem stoletnem parku tako edinstveni, kaj predstavljajo v smislu hortikulturnega pogleda za Slovenijo?
Gre za prvo zbirko večkrat cvetočih rožnih grmov v Sloveniji, ki jo je leta 1997 podaril bolnišnici italijanski profesor Fineschi. Zaradi zbirke je bila takrat, dejansko na dan otvoritve parka leta 1998, ustanovljena sekcija ljubiteljev vrtnic. Ta je nato prerasla v društvo, ki je v zadnjih dveh desetletjih odigralo izredno pomembno vlogo pri popularizaciji vrtnic v naših krajih. Po tej plati bi lahko dejali, da predstavljajo vrtnice iz Valdoltre neke vrste mater oziroma zibelko vrtničarstva na Slovenskem.
Pri vrtnicah iz OBV gre za kulturno dediščino, zakaj je ta tako pomembna?
Brez dvoma lahko v tem primeru govorimo o kulturni dediščini, saj je šlo v primeru Valdoltre za prvo resno zbirko vrtnic na Slovenskem. Svojo zbirko so imeli v tistih časih v Volčjem potoku v Arboretumu, a je šlo v primerjavi z zbirko iz Valdoltre za manjšo in ne tako negovano. Vse to se je z leti v Arboretumu spremenilo, saj so tudi pri njih dobile vrtnice na veljavi. Danes se lahko pohvalijo z več kot 900 različnimi vrstami vrtnic, kar jih postavlja na svetovni zemljevid vrtničarstva. Dodatno težo daje zbirki iz Arboretuma dejstvo, da je pred 10 leti zelo huda zima uničila največji nasad vrtnic na Dunaju. Arboretum je postal v smislu vrtnic neke vrste referenčna točka za vzhodno Evropo. Ampak kot rečeno, za vse to gre največja zahvala zbirki iz Valdoltre in sekciji, ki smo jo ustanovili Helga Brische, Breda Čopi in moja malenkost.
Katere vrste rožnih grmičkov so v tej zbirki najbolj plemenite, recimo edinstvene?
Ne gre za eno ali dve, gre za vse tiste, ki se jih ne da več kupiti. To pomeni, da gre za sorte, ki jih lahko dobimo poleg teh v Valdoltri le še v rožnem vrtu v Toskani, v muzeju leta 2010 preminulega profesorja Fineschija, ali v nemškem Sangerhausenu.
SLIKA: dr. Vladimir Vremec
Breda Čopi, predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije
Ali lahko govorimo o primerjavah med zasaditvijo vrtnic v ljubljanskem Tivoliju, zbirko v Arboretumu Volčji potok, starimi burbonkami v Kostanjevici pri Novi Gorici in vrtnicami iz Valdoltre?
V vseh primerih gre za rožne vrtove s čudovitimi zbirkami, kjer je zbirka iz Valdoltre z vidika našega društva ključna. Gre za prvo slovensko zbirko, tukaj je nastalo naše društvo, tu smo imeli prve delavnice. Vrtnice iz Valdoltre predstavljajo pomembno vez še z rožnim vrtom iz Toskane, ki ga je ustvaril svetovno znan zbiratelj in ljubitelj vrtnic Gianfranco Fineschi. Po tej plati gre za veliko vrednost in veličasten spomin na profesorja ter človeka, ki smo ga nekateri poznali osebno. Zbirka iz OBV ne šteje sicer med največje, a se lahko pohvali s posebnostmi, ki so vredne velike pozornosti.
Kako je treba vrtnice vzdrževati, v osnovi naj bi vzdrževale same sebe, ko se ukoreninijo?
Vrtnice so lahko komplicirane rastline, ki jih je včasih težko vzdrževati. Težavo predstavlja dejstvo, da želi večina med nami »iztisniti« iz rastlin optimum in maksimum v smislu lepote. Pričakujemo, da so zdrave, velike, da veličastno cvetijo in še marsikaj. Vse to ni možno brez nege. Je pa res, da so novodobne vrtnice v smislu vzdrževanja manj zahtevne, saj so v smislu dobre in zdrave rasti gensko izpiljene. Sicer pa zahtevajo vrtnice svoje pogoje, tako kot vse rastline. Rabijo veliko sonca, dobra in bogata tla, veliko prostora za rast, nekaj gnojenja in škropljenja pa nekaj potrpežljivosti. Kdor želi doseči optimum, mora poseči po dodatnih ukrepih, kjer gre predvsem za »kemijo in zaščito«. Vrtnica je sicer vzdržljiva rastlina, ki prenese marsikaj.
Kakšno vlogo je pri nastanku in kasnejšemu razvoju ter urejanju nasadov vrtnic odigral danes žal pokojni Vrčon Jožef?
Gospoda Vrčona sem zelo dobro poznala, bil je izjemna avtoriteta na gradbenem področju. Jaz sem v Valdoltri nastopala kot vodja ozelenitvenih del na strani zunanjega pogodbenega izvajalca. Bil je zelo strog in dosleden. Na začetku, ko smo skupaj prenavljali park, se ni pretirano zmenil za vrtnice, je bil pa zelo dosleden glede popisov del in njihove izvedbe. Nato smo začeli s saditvijo vrtnic, ki so ga prevzele in omehčale. Lahko bi rekla, da jih je posvojil, postal je njihov zbiratelj. Pogovorov o vrtnicah in sprehodov med njimi se še vedno spominjam s toplino v srcu. Zelo aktiven je bil pri vseh kasnejših vrtničarskih aktivnostih, kjer nam je Valdoltra vedno stala ob strani.
SLIKA: Breda Čopi
Foto galerija s strokovne predstavitve vrtnic v Valdoltri (25.5.2018)
