Večino težav s hrbtenico lahko reši družinski zdravnik, napotitev k specialistu običajno ni potrebna. Za zdravo hrbtenico pa lahko veliko naredimo tudi sami, in sicer z rednim gibanjem, upoštevanjem svojih zmogljivosti pri športnih dejavnostih, izogibanjem dvigovanju pretežkih bremen in dolgotrajnemu sedenju, ustreznim ležiščem. Sedeči življenjski slog bo povzročal vse več preglavic.
Bolečine v hrbtenici spadajo med najpogostejše razloge za obisk zdravnika, so med tistimi, ki so na drugem mestu, podatki kažejo, da naj bi takšne težave v življenju izkusilo kar 84 odstotkov odraslih.
Pri nespecifični bolečini v hrbtenici so težave večinoma muskoloskeletne narave, torej mišične, kostne ali zaradi medvretenčne ploščice, pojasnjuje Samo Novak, dr. med., specializant ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra: »Dejavniki tveganja so nepravilni in nenadni gibi, neergonomično delovno mesto, telesna neaktivnost ter tudi prevelika športna aktivnost, debelost, kajenje in različni psihosocialni faktorji. Nadalje so prirojene ali pridobljene nepravilnosti, osteoartroza in spinalna stenoza ali zožitev hrbteničnega kanala. Vratni in ledveni predel hrbtenice sta zaradi največje gibljivosti najbolj občutljiva dela. Več kot 85 odstotkov bolnikov ima nespecifične bolečine v spodnjem delu hrbta, kar pomeni, da v ozadju ni specifično jasne patologije. Pri večini bolnikov z nespecifičnimi bolečinami se stanje izboljša v nekaj tednih.« Večino težav tako lahko reši družinski zdravnik, napotitev k specialistu za to področje je po besedah sogovornika le redko potrebna. »Vseeno pa približno od 5 do 20 odstotkov primerov preide v kronično bolečino,« nadaljuje Novak. »Protibolečinska zdravila, kot so nesteroidni antirevmatiki, paracetamol ali oboji v kombinaciji z mišičnimi relaksanti, naj bi bila kratkoročna, vendar imajo smisel zaradi lajšanja bolečin in tako izboljšajo bolnikovo udobje. Če ni izboljšanja v vsaj štirih tednih, potrebuje ponovno obravnavo. Podatki, kot so zgodovina rakastega obolenja, starost nad 50 let, nerazložljiva izguba telesne mase, trajanje bolečine več kot mesec dni, bolečina ponoči in neodzivnost na prejšnjo terapijo, so kazalniki za sistemsko patološko dogajanje. Intravenozna uporaba prepovedanih substanc, bakterijska okužba (predvsem bakteremija) pred kratkim in vročina so suspektne za okužbo predela hrbtenice. Približno štirje odstotki bolnikov z bolečino v hrbtenici imajo kompresijski zlom vretenca in tri do štirje simptomatsko herniacijo diska in spinalno stenozo. Manj kot odstotek ima resno in urgentno stanje, kot so sindrom kavde ekvine, rakaste metastaze, infekt.«
Težave imajo tudi otroci
Po nekaterih podatkih naj bi na težave s hrbtenico lahko vplivala tudi genetika, a kot opozarja Novak, študije na tem področju še niso ponudile zanesljivih rezultatov. Nekaj težav pa nam lahko obetajo zrelejša leta, pojasnjuje: »Staranje lahko vpliva na osteoartrozo, stanja po operacijah na hrbtenici, spinalno stenozo pri večinoma starejših od 60 let zaradi spondilolize, spondilolisteze ali debelitve rumenega ligamenta. Predvsem pri ženskah in bolnikih, ki dolgotrajno jemljejo glukokortikoide, je lahko vzrok osteoporoza. Kot že omenjeno, se nespecifične bolečine v hrbtenici večinoma pojavijo zaradi mišične obremenitve z nepravilnim delom, slabo ergonomijo.« Pomoč pri ortopedu nemalokrat iščejo tudi najmlajši, največkrat so težave mišičnega izvora s poudarkom na prsnem in ledvenem predelu. Vzrok je lahko, kot strokovnjaki že dolgo opozarjajo, tudi pretežka šolska torba: »V ZDA velja priporočilo, da masa torbe znaša le od 10 do 20 odstotkov otrokove telesne mase. Drugi vzroki za bolečine pri otrocih so lahko še premehko posteljno ležišče, hipertrofija dojk, tudi neustrezna športna oprema (slabo nastavljen sedež kolesa, slaba športna obutev). Ne smemo spregledati še depresije, anksioznosti in psiholoških stresov pri otrocih in adolescentih. Med kostnimi vzroki so najpogostejši spondiloliza, spondilolisteza, skolioza in scheurmannova (juvenilna) kifoza. Približno 10 odstotkov vzrokov pa je povezanih z medvretenčno ploščico. Med redke spadajo infekcijska stanja, kot so discitis, vertebralni osteomieleitis, okužba sakroiliakanega sklepa, epiduralni absces in nespinalni infekcijski vzroki.«
Operacija redko potrebna
Pri novonastalih bolečinah v spodnjem delu hrbta, ki nimajo specifičnega ozadja in so tudi najpogostejši vzrok za obisk družinskega zdravnika, strokovnjaki priporočajo čimprejšnjo vrnitev k dnevnim aktivnostim in na delovno mesto. Pri tem je pomembno, da se redno sprehajamo in izvajamo aerobne vaje, kot sta plavanje in kolesarjenje, nadaljuje sogovornik: »Te vaje se priporočajo tudi pri subakutnih in kroničnih bolečinah v spodnjem delu hrbta. Pomembno je prepoznati bolnike z rizičnimi dejavniki, pri katerih bo bolečina napredovala v kronično, in jih ustrezno voditi. Le majhen delež bolnikov z bolečino v spodnjem delu hrbta po konservativni terapiji potrebuje kirurški poseg. To je možno po letu dni neuspešnega zdravljenja brez izboljšanja simptomatike, največkrat takrat, ko je kakovost življenja občutno poslabšana. Takoj pa je treba urgentno ukrepati pri bolnikih, ki imajo hudo ali napredujočo mišično oslabelost in znake sindroma kavde ekvine, ki je posledica pritiska na živčne korenine kavde ekvine. Najpogostejši vzrok je prolaps medvretenčne ploščice, sledijo mu ankilizirajoči spondilitis, lumbalna punkcija, poškodba, maligni tumorji, benigni tumorji in okužbe. Prvi simptom je bolečina, ob diagnosticiranju pa so večinoma pridružene še motorična oslabelost in motnje občutenja v obliki jahalnih hlač. Pozneje se pojavijo motnje pri odvajanju blata in vode. Stanje je urgentno, operacija je potrebna čim prej, v roku 24 ur.«
Varujmo svojo hrbtenico!
Za hrbtenico lahko veliko storimo sami, z ustreznim življenjskim slogom, v katerem ne manjka gibanja, in upoštevanjem drugih zdravstvenih priporočil. Kot predvideva Novak, bo bolečin v hrbtenici vse več, saj je sedečega dela mnogo več kot včasih, po drugi strani pa je premalo ozaveščanja o ergonomiji dela in preventivi, ki bi jo bilo treba usmeriti tudi v najmlajše: »Stol mora biti ustrezen s potrebno oporo za ledveni predel hrbta in v pravem višinskem razmerju z delovno površino. Med dolgotrajnim sedečim delom je treba vsako uro vstati in se razgibati. Na splošno se je treba izogibati dvigovanju težkih in pretežkih bremen. Če delovno mesto tega ne dopušča, je treba za dvigovanje težkih bremen upoštevati navodila zdravnika, fizioterapevta in strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu. Delovno področje mora biti urejeno ergonomično in prilagojeno. Zmerna hoja in aerobne vaje so pomemben del preventive in konservativnega zdravljenja. Športne aktivnosti je treba prilagoditi lastnim zmožnostim in s tem preprečevati poškodbe. Ker tretjino časa preživimo v postelji, je treba izbrati ustrezno in trdo podlago s podporo hrbtenici!«
Avtorica članka: Ema Bubanj
Vir: Slovenske Novice, priloga Na zdravje, 25. November 2016, str. 15